»Suzana Tratnik o otroštvu piše na univerzalen način, ki sva ga z Ester z lahkoto podoživeli. Špricerji pod brajdo, osmrtnice in druženja s starimi mamami so naju nagovorili in nama služili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami.«
»ker me je zanimalo vnesti nekaj srhljivega v pripoved.«
»Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma.«
»Ponosna sem na to, ker se mi v tej družbi ni utrgalo.«
»Škarje so se mi zdele zanimiv simbol za to, kako nekaj odrežemo, odpravimo. To se sliši dostikrat negativno ali strašljivo, je pa seveda lahko tudi pozitivno. Znajti se v škarjah hkrati pomeni znajti se v precepu in mene vedno zanimajo junakinje in junaki v nekem precepu.«
»lezbična skupina že obstaja, ne da jo ustanavljamo. Saj smo vsak torek tukaj na sestanku, smo si rekle, lahko nam pišejo in nas kličejo. Tako smo začele verjeti, da skupina obstaja, delile smo biltene, z Natašo Sukič sva veliko potovali v tujino, na primer v London in Berlin, in se tam ogromno naučili.«
»prejele Suzana Tratnik za knjigo Ava.«
»Drzne pisave, ki me je nagovorila, zaradi prepletanja raznih slogov in tudi zaradi zelo kritičnega pristopa«
»Nihče ni bil zaposlen kot aktivist. V marksističnem jeziku bi rekli, da je bila najbolj pomembna LGBT-zavest, lezbična zavest, zavest o uporu.«
»Se spopada z nekaterimi strahovi, kot so samota, staranje, neljubljenost ali nezmožnost spoznavanja novih ljudi.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju